Peter Prevc
Hvala, da ste se odzvali v takem številu in prišli v Planico, ker je to kraj, kjer se pomembne stvari v svetu zgodijo. Povabil sem vas, da sporočim, da bo to zadnja sezona kot profesionalni športnik. Ta odločitev je trajala kar nekaj časa, vzel sem si čas za razmislek in mislim, da sem se kar razsodno odločil. Na koncu je srce tisto, ki je povedalo, da je čas, da si odprem novo stran v življenju. Kaj bom delal naprej, še ne vem, možnosti, opcij je veliko, ampak se bomo o tem pogovarjali čez 47 dni. Zdaj je čas, da se nadaljuje sezona, ki je v teku. Ob tem bi se najraje zahvalil vsem ljudem, ki so me podpirali tako ob uspehih kot neuspehih. Iz srca sem hvaležen vsem trenerjem, sotekmovalcem, SZS, sponzorjem, prijateljem in seveda družini. Mina, hvala! Zlata si! Hvala, da si moja opora in moj svet. Hvala otrokoma, ki ves čas navijata zame in me vedno pričakata z iskricami v očeh. Hvala staršem, bratoma, sestrama, da so me utrdili, vzgojili in pripeljali v šport. Hvala Tomiju (o. p. Trbovcu), da mi je stal ob strani. In hvala vsem navijačem!
Vem, da, ko pride ta planiški dan, se bo zgodila zame velika sprememba, ampak se te spremembe zelo veselim. Hvala!
Enzo Smrekar, predsednik SZS
Dragi Peter, v takih trenutkih pride mešanica emocij, radosti, malce žalosti, pa vendar se vsi zavedamo, da pride ta trenutek. Zahvalil bi se ti za vse nepozadne trenutke, radosti, trepetanja, navijanja, včasih tudi strahu. Tvoja vloga kot formalnega ali kot neformalnega kapetana, staroste skakalne ekipe. Verjamem, da je to samo začetek nekega novega poglavja, v katerem bomo dobro in uspešno sodelovali še naprej. Na SZS smo se zaradi današnjega trenutka, najave odločili, da podaljšamo predprodajo vstopnic po predprodajni ceni do vključno tega petka, 9. 2. 2024. S tem želimo tvojim zvestim navijačem omogočiti, da se udeležijo Planice 2024 v čim večjem številu. Držimo pesti še do konca sezone, pred nami je še kar nekaj dogodkov. Hvala iz srca še enkrat!
Borut Meh, predsednik Zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo
V veselje mi je sedeti s tabo Peter, a ob odhodu sem seveda žalosten, saj bo nastala velika praznina. O Petru Prevcu kot športniku, človeku, se da govoriti ure in ure. O njem vsi vedo skoraj vse v Sloveniji. A praznina v panogi bo zagotovo nastala, računam pa, da se bomo še srečali. Peter, skoki so ti dali veliko, a trdim, da si ti dal skokom še veliko, veliko več. Kar se je dogajalo od leta 2016 naprej, ko smo beležili izreden velik prirast vpisa mladih skakalcev, ki danes uspešno skačejo, nadaljevalo tudi naprej in da se ti bodo v nedeljo v Planici zahvalili za vse tvoje delo, tvoj trud in tudi delo, ki si ga opravil doma. Hvala ti v imenu panoge!
Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo
Velika hvala za vse, kar si naredil v svoji karieri, Peter! Minuli teden, po Klumu, ko mi je Peter povedal, da zaključuje kariero, sem ostal brez besed, niti ne vem, kaj sem ti odgovoril na to. Ko pa sem zbral misli, sem šel pogledat rezultate skozi celotno kariero. Od leta 2009 do ekipnega naslova svetovnih prvakov na Kulmu s tvojimi prijatelji, je bilo športnih rezultatov resnično, resnično ogromno. Vsi ti rezultati te postavljajo na mesto najboljšega smučarskega skakalca vseh časov in enega najboljših športnikov v Sloveniji. Vrednote, ki si jih znal prenesti med sotekmovalce, med mlajše skakalce in med vse nas, si nas skozi to delal boljše. Tudi sistem si naredil boljši. Moram reči, da si v tem obdobju dal skokom resnično izredno, izdreno veliko. Sam še nikoli nisem imel toliko treme kot danes, to je res velik dogodek. Se pa zavedam, da se bodo naše poti tudi v prihodnosti še srečevale z vsemi izkušnjami, z vsem znanjem, te bomo zagotovo še potrebovali.. Upam, da se bomo v tvoji drugi karieri srečali v kakšni drugi obliki. Po vseh vrhunskih rezultatih, ki si jih naredil, verjamem, da boš vso to znanje prenesel naprej. Najlepša hvala ti še enkrat!
Foto: Borut Živulović/BOBO
Peter, kako dolgo je zorela ta odločitev?
Zorelo je skoraj dve leti. Po olimpijskih igrah sem začel razmišljati, kdaj zaključiti, koliko zmore moje telo, koliko zmore srce, ali še lahko dam celega sebe v šport. V Planici je bil še en velik razlog namig lani, da z glavo skozi zid ne gre. Tudi, če delaš vse proti ciljem, željam, se vse ne poklopi v življenju. Po tem sem prišel do te odločitve.
Če zavrtiš film naprej, si znaš predstavljati življenje brez skokov? 15 let si bil profesinalni športnik, zdaj pa bo potrebno presekati.
Ne vem, če bom lahko čisto presekal, ampak saj mi ni potrebno. Saj mogoče bom pa še kdaj skočil za rekreacijo. Nikoli se ne ve. Težko pa je odpisati eno stvar za katero živiš toliko časa.
V Planici si z globusom dosegel največji uspeh. Kako se zdaj vrti film nazaj, na kaj si najbolj ponosen?
Velik uspeh je, da sem bil 15 sezon v svetovnem pokalu, vmes pa sem dosegel veliko vrhunskih rezultatov, postavil sem nekaj mejnikov. Ponosen sem, da je šport rasel skupaj z mano in da se je v Sloveniji dvignil na mednarodno zavidljivo raven.
Peter Prevc je v družbi sotekmovalcev in strokovnega vodstva reprezentance napovedal konec kariere Foto: Borut Živulović/BOBO
Peter, kako dolgo je zorela ta odločitev?
Zorelo je skoraj dve leti. Po olimpijskih igrah sem začel razmišljati, kdaj zaključiti, koliko zmore moje telo, koliko zmore srce, ali še lahko dam celega sebe v šport. V Planici je bil še en velik razlog namig lani, da z glavo skozi zid ne gre. Tudi, če delaš vse proti ciljem, željam, se vse ne poklopi v življenju. Po tem sem prišel do te odločitve.
Če zavrtiš film naprej, si znaš predstavljati življenje brez skokov? 15 let si bil profesinalni športnik, zdaj pa bo potrebno presekati.
Ne vem, če bom lahko čisto presekal, ampak saj mi ni potrebno. Saj mogoče bom pa še kdaj skočil za rekreacijo. Nikoli se ne ve. Težko pa je odpisati eno stvar za katero živiš toliko časa.
V Planici si z globusom dosegel največji uspeh. Kako se zdaj vrti film nazaj, na kaj si najbolj ponosen?
Velik uspeh je, da sem bil 15 sezon v svetovnem pokalu, vmes pa sem dosegel veliko vrhunskih rezultatov, postavil sem nekaj mejnikov. Ponosen sem, da je šport rasel skupaj z mano in da se je v Sloveniji dvignil na mednarodno zavidljivo raven.
Peter in Mina Prevc Foto: Borut Živulović/BOBO
Po čem bi rad, da bi se te spominjali vaši kolegi in mladina, ki je zaradi vas začela trenirati skoke?
Kolegi naj se me zapomnejo, da smo kakšno skupaj ušpičili. Mladina pa, da ne potrebuješ veliko, da si uspešen. Upam, da sem to pokazal, da ni samo oprema tista, ki prinese uspeh. Tvoje osebne odločitve so tiste, ki ti prinesejo izobrazbo, te izboljšajo. Ko se odločiš, kaj boš delal zvečer. To so odločitve, ki te izobrazijo na boljše.
Če bi se letošnja sezona obrnila malce drugače, nekajkrat si bil na robu stopničk, bi bili danes tukaj?
Tega zdaj ne ve nihče. Po vsej verjetnosti pa ja. Mogoče bi se odločil še lažje, če bi v tem trenutku imel rumeno majico.
Koliko bremena si čutil skozi kariero, ko si soustvarjal zgodovino smučarskih skokov? Kako si to doživljal skozi kariero?
Popolnoma različno doživljaš neko breme, pričakovanja do sebe. Do sezone 2016 je vse nekako šlo gladko, brez večjih nihanj, ves čas na gor. Takrat dobri rezultati nosijo in potrdijo breme. S tem lahko sodeluješ. Po tisti sezoni pa sem sam sebi naložil toliko bremena, da mogoče nisem dosegel še kakšne medalje na večjih tekmovanjih. Večkrat sem šel tja kot tihi favorit, bil 4., 6., mogoče pa zaradi pritiska velikega tekmovanja nisem dosegel, česar bi bil zmožen.
Kako po koncu kariere gledaš na uspehe vaše družine? Je rodbina Prevc v dobrih rokah tudi z mlajšim bratom in sestro?
Starejša otroka sva predala naprej štafeto mlajšima. Je pa res fenomen, da iz ene družine toliko uspešnih. Razlogov pa ne poznam.
Bi kaj spremenil v svoji karieri, če bi zavrtel čas nazaj?
Leta 2017 decebmbra ne bi bil toliko zahteven do sebe, ampak bi pustil, da gre kakšen vikend naprej.
Kakšno vizijo imaš za naprej v življenju?
Rad bi živel. Lahko se vržem v šport kot trener, lahko grem v pisarno, lahko grem v gmajno. Imam znanje, moč in zdravo telo, da lahko počnem marsikaj.
Kaj so rekli domači, ko si jim povedal?
Podprli so me. Oče, mislim, da je celo rekel, da je malo čakal, kdaj bo to prišlo.
Kako bo videti preostanek sezone?
Upam, da kot do zdaj oz., da bo še kakšen boljši rezultat. Ameriko ta vikend bom izpustil, potem pa se bom udeležil vseh tekem do konca sezone. Naj mi zdravje služi.
Koliko so na odločitev vplivale nenehne spremembe pravil?
Za odločitev enega razloga ni, je pa eden izmed njih tudi ta negotovost športa, ko ne veš v katero smer bo šlo, kaj se bo vsako leto spremenilo, kje te bodo spet merili, kakšen bo nov format tekmovanja naslednjo sezono. Mogoče je en delček tudi to pripomoglu k temu.
Koliko je k odločitvi botroval lanski padec v Planici?
Verjetno tudi malo. Enega razloga ni. Razlogov je 100, kot jih je bilo tudi 100, da še nadaljujem. Ko si enkrat star 30 let in imaš družino, se ti zdi malo neodgovorno biti v bolnišnici.
Koliko še uživaš v skokih? Koliko je bilo zaradi poškodb mučenja? Robi Kranjec je užival, hkrati pa je ves čas govoril koliko je bilo odpovedovanj.
Nekje sem nedolgo nazaj dobro prebral, da to niso odpovedovanja, to so odločitve. Kot starš se odločiš, da boš šel za tri dni od doma, nihče te ne sili. Odločiš se, nihče te ne sili, ker se ti takrat to zdi osebno zelo pomembno. Da bi imel veliko matranja, mogoče kakšno sezono prej, zadnji dve leti ne, razen pred planiškim prvenstvom. To sezono pa že celo kar zelo uživam, pozna se, da so rezultati boljši, razpoloženje je boljše in tako naprej.
S kakšno željo boš prišel na planiški praznik letos?
Na ta vikend bom prišel kot vedno, samo, da bo zadnjič, verjamem, da tudi z dobro formo in z možnostjo svetovnega rekorda.
Predstavniki medijev vas vidimo kot najboljšega slovenskega skakalca v zgodovini. Kako se vidite sami?
Pri teh uspehih je težko primerjati. S Primožem se tepeva po številu globusov, tu so zmage v eni sezoni… Vsak skakalec, športnik, ki osvoji trofejo najboljšega v sezoni, je kar zelo v množici tekmovalcev v zelo visokem vrhu.
Kaj pa je bilo zate najtežje v karieri? Kaj ti je takrat rojilo po glavi?
Najtežje je to, da treniraš isto, iste ljude imaš okrog sebe, na kameri izgleda isto, ampak ni isto. Telo ne izpusti energije ven, ne sprostiš vsega kar lahko, kar znaš. Iskati ta preboj od 15. do 10. mesta, to je bilo zame vedno zelo težko.
Šampionska sezona. Kako z distance gledaš na njo? Kakšni so zdaj ti občutki, ko si bil nepremagljiv?
Takrat je to zelo dobro. Nekako se sprostiš po reki kot čolniček in te samo ziba in ne padeš, ker ni preveč razburkano. Živiš za to. Zaradi pa vsega kar se ti dogaja, pa mogoče vsega ne doživiš, kot bi lahko.
Ali bi tudi vaše otroke usmerjali v smučarske skoke, glede na to, da imate odlične gene za ta šport ali bi se odločil za kakšen bolj varen šport?
To je vprašanje, ki ga dobim večkrat. Kaj pa je varen šport, se sprašujem. Profesionalen šport je vedno na limitu s človeškimi zmogljivosti. Tudi pri nogometu, rokometu gredo kolena. Skakalci imamo smolo, da pademo z višine. Vsakega bi zagotovo usmerjal v šport, tudi v profesionalnega. Bolje, da človek dela tisto, kar ima rad in se tam izživi, kot pa da celo življenje razmišlja, zakaj nisem poizkusil?
Si od 9. ure zjutraj dobil že kakšno čestitko od tujega skakalca?
Od telefona sem se kar oddaljil. Prebral sem dva članka, pa sem postal malo preveč čustven, rekel sem, da to še ni za brati. Počakati sem želel do novinarske konference.
Vedno ste bili znani do pravičnosti, kolegialnosti tudi do drugih, tujij tekmovalcev. Boste ostali prijatelji tudi po karieri?
Iz tujine tesnih stikov niti nimam. Po tekmovalnem času pa se mi zdi, da je več priložnosti postati prijatelj. Ne tekmuješ več en proti drugemu in nima vsak svojega napornega ritma.
Končno boš imel prosti čas, s čim se boš ukvarjal v smislu hobijev?
Upam, da bom šel za zelo dolgo časa nekam z avtodomom. Smučanje čez zimo za nekaj dni, hribi za več dni. Da se bom podil z otroki, moram vzdrževati kondicijo še vsaj 10 let. To so stvari, ki sem jih zdaj malo pogrešal.
V vlogi navijača naslednjo sezono. Se vidite, ste že razmišljali o tem? Kje boste spremljali ključne trenutke sezone?
Vlogo navijača sem imel že eno leto nazaj. Kako bo v prihodnje, koliko bom spremljal, še ne vem. Zagotovo pa je kakšno prizorišče svetovnega pokala, ki bi si ga rad ogledal tudi kot turist.
