O nas
Letalnica z najbogatejšo tradicijo
Desetletja je bilo ime PLANICA sinonim za smučarske skoke, za najboljše možno doživetje za gledalce, obiskovalce in udeležence.
* 80-metrska skakalnica je leta 1934 prvič gostila državno prvenstvo. Marca, istega leta, so priredili še eno tekmovanje – tokrat z vsemi svetovnimi asi, tudi z norveškimi skakalci. Norvežan Birger Ruud je postavil nov svetovni rekord – 92 metrov. Planica je postala magnet za smučarske skakalce in obiskovalce.
* Marca 1936 je 18-letni Avstrijec, Sepp Bradl kot prvi človek z daljavo 101,5 metra je premagal magično stotico in se zapisal v zgodovino. Skupaj s Planico.
* Leta 1941 se je med junake zapisal tudi prvi Slovenec s skokom preko 100 m, Rudi Finžgar (101 m).
* Leta 1971 je FIS končno popustila in priznala novo smučarsko zvrst – polete. Kot nagrado za pionirsko delo na področju smučarskih poletov so Planici dodelili organizacijo prvega svetovnega prvenstva.
* Marca 1979 je v Planici prvič zadonela legendarna Planica, Slavka Avsenika.
* Zaradi rekordnega poleta Mattija Nykänenena l. 1985, 191 metrov, je FIS uvedla sporno pravilo, s katerim je želela preprečiti lov na rekordne daljave. Pravilo je bilo v uporabi med letoma 1986 in 1994.
* Finski čudežni deček Toni Nieminen je l. 1994 prvi poletel preko dvesto metrov in tako z znamko 203 metrov postavil nov mejnik.
* Marca 2005 se je začel boj na daljave že v seriji za trening, ko je Tommy Ingrebrigsten pristal pri 231 metrih, osem minut pozneje pa je Björn Einar Romören poletel 234,5 metra. Rekord je prevzel Hautamäki (235,5 metra), a ga je čez štiri minute izgubil, ko je Romören pristal pri 239 metrih.
* Decembra 2015 je v vsem svojem sijaju odprl vrata povsem nov, sodoben Nordisjki center. Planica je postala prava paša za oči.
* Rekord letalnice je leta 2019 postavil Ryoyu Kobayashi, ki je pristal pri 252 m.
ZANIMIVOSTI O PLANICI IN KRANJSKI GORI
