Luka Kovačič v zadnjih metrih boja, ko mu je za vrat dihal Nejc Kuhar. Foto: Jure Makovec
Letos tekmovalcem vreme ni prizaneslo. Dež je letalnico bratov Gorišek močil že od jutra, intenzivnost padavin pa je nihala od rahlega rosenja do nekajminutnih hudih nalivov, ki jih je pospremilo tudi nekaj grmenja. Kvalifikacijski teki so za vse minili v približno enakih razmerah, odločilno vlogo pri bolj ali manj uspešnem nastopu pa je poleg fizične pripravljenosti tokrat definitivno igrala tudi dobra izbira obutve.
Morda kdo ne bo verjel, ampak v Planici je danes vladalo odlično vzdušje. Najbolj kislo je bilo pravzaprav vreme, tekmovalci in gledalci pa so povečini naokoli nosili vedre obraze.
“Gre pač za šport na prostem, na vreme pa se ne da vplivati, zato nima smisla izgubljati energije z jamranjem,” je povedala tekmovalka s Češke.
“Bolje je v dežju gledati neverjene mladeniče in mladenke, ki se borijo z najlepšo skakalnico na svetu, kot sedeti doma na kavču in se kregati z ženo,” pa je pogled z navijaške strani povzel gospod srednjih let, ki je v Planico prišel navijati z Jesenic. Imena nam ni hotel izdati, žena menda “veliko bere internet”.
Tekmovalno gledano, je bila današnja tekma v Planici marsikomu najtežja od vseh do sedaj, spet drugi pa pravijo, da jim je huje, če je prevroče, čeprav takrat manj drsi. Skozi kvalifikacije so se seveda prebili vsi favoriti, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so zaostali ogromno, a vseeno dosegli vse po kar so prišli – kljukico za vrh letalnice. Vseh skupaj je bilo na štartu 898, prišli pa so iz 15 držav. Na tekmovanje se je sicer do prejšnje nedelje prijavilo 1.054 tekačev.
Tekmovalo se je, kot vedno, v moški in ženski kategoriji posameznikov, pa v štafeti 4x100m in gasilskih štafetah 8x50m. Za slednje velja, da na Red Bull 400 vedno trpijo obremenjeni še s pravilom, da morajo teči v polni gasilski opremi. Danes jih ni dušila vročina, jih je pa verjetno teža vse vode, ki se je ujela v njihove oprave. Med njimi so bili najboljši fantje iz PGD Žažar, ki so do vrha letalnice rabili 2 minuti in 41 sekund. V štafeti 4x100 so se najbolje odrezali gostje s Češke, ASK Slavia iz Prage (3:03), ki jim je sledila njihova B ekipa (3:25) in na tretjem mestu Slovenci z neslovenskim imenom All Swedish no Finnish (3:30).
Pri posameznikih so finale najprej tekla dekleta. Že spodaj jih je nekaj potegnilo naprej, na zaletišču pa se jih je odlepilo pet. Ves čas je bila spredaj Poljakinja. Barbara Trunkelj ji je sicer nekaj časa dihala za ovratnik, a je Wišnievska proti koncu še pospešila in si s časom 6 minut in 41 sekund, do cilja priborila 10 sekund prednosti. Enaka razlika je bila tudi med drugim in tretjim mestom, kjer je tekmo končala Ana Čufer (7:01).
“Teh 400 metrov je najtežjih v mojem življenju! Sem že tekla na Red Bull 400, ampak s planiško se nobena tekma ne more primerjati. Vreme je bilo grozno, res je, ampak tek ljudi osrečuje, zato dež ni mogel pokvariti zabave. Le že tako težko tekmo, je naredil še težjo,” je povedala super zadovoljna zmagovalka.
Pri moških je bilo bolj napeto. V spodnjem delu so skupino vlekli Slovenci Matjaž Mikloša, Nejc Kuhar, Luka Kovačič in Avstrijec Jakob Mayer, a v prehodu na zaletišče je potegnil Kovačič, ki mu je v pete grizel Nejc Kuhar. Za tretje mesto sta se, tudi z malce nagajanja drug drugemu, borila Mikloša in Mayer. Proti vrhu je že kazalo, da bo Kuhar prehitel Kovačiča, a ko je ta to uvidel, se je pognal v šprint na vse ali nič in prednost uspel obdržati do cilja. Tam je končal z rekordom prenovljene naprave – 5 minut in 5 sekund. Pred prenovo letalnice je rekord držal večkratni zmagovalec planiške tekme Turek Ahmet Arslan, ki je leta 2012 tekel s časom 5 minut, 2 sekundi. Arslan se letos tekme ni udeležil. V borbi za tretje mesto je bil Mayer na koncu boljši od našega Majka in tako preprečil prve 100% slovenske stopničke na tekmovanjih Red Bull 400. Smo pa zato prvič videli Slovenca na prvem in drugem mestu.
Presrečni Luka Kovačič je po tem povedal: “Ta tekma je bila najtežja, ampak tudi najslajša, saj se je končala z zmago. V zgornjem delu sem se mogoče malo prehitro veselil zmage in Nejc me je skoraj ujel, zato sem moral dati v ciljnem šprintu od sebe res vse. Ta Planica je bila zato za moje noge tudi najbolj pekoča.”
Ko organizator potegne črto pod takšnim dnem, je sicer lahko vesel, da je mimo, a še bolj, ker je tekmovanje spet močno navdušilo. Da je tako, so zaslužni predvsem vsi tekmovalci, ki so pod Ponce prišli kljub grozljivi vremenski napovedi in to v takem številu!
Uradni rezultati v celoti: http://bit.ly/2jyPva7
Uradna stran tekmovanja: http://www.redbull.si/400
