Okoljski center na Trubarjevi cesti v Ljubljani je danes gostil novinarsko konferenco Trajnostni športni dogodki – čista zmaga ne glede na rezultate, Planica za trajnostni razvoj. Predstavniki medijev so bili seznanjeni s projektom Čista zmaga in o tem, kako je projekt povezan s tekmami svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Zbrane je najprej nagovorila vodja projekta Čista zmaga, Gaja Brecelj, nato pa še nekdanji vrhunski športnik in ambasador projekta Franci Petek ter generalni sekretar OK Planica Primož Finžgar.
Vse o projektu Planica za trajnostni razvoj >>>
Gaja Brecelj o trajnostnem razvoju, projektu in njegovih koristih
Projekt Čista zmaga – trajnostni športni dogodki je projekt z namenom uveljavljanja principov trajnostnega razvoja preko športnih dogodkov. Delujemo na treh področjih; na usposabljanju in izobraževanju organizatorjev, ozaveščamo in izobražujemo z namenom spreminjanja navad vseh deležnikov v športni industriji in ne nazadnje želimo si sistemskih sprememb za podporo trajnostnih športnih dogodkov na lokalni in nacionalni ravni. Na vseh področjih delujemo s švicarskim partnerjem, Mednarodno akademijo športne znanosti in tehnologije, ki so strokovnjaki na tem področju.
To znanje želimo pretopiti na slovensko področje, seveda tako, da bo primerno in izvedljivo v Sloveniji, ki ima svoje okoljske in družbene specifike in specifike športnih tekmovanj. Z organizatorji sodelujemo zato, da poskusimo sestaviti tisto formulo, ki bi bila v pomoč in ki bi pomagala dvigniti športne dogodke na raven, ki je bolj prijazna okolju in družbi.
Pri našem sporočilu nam pomagajo ambasadorji, z nami je Franci Petek, obenem pa družbo delata še Katarina Venturini in Mitja Petkovšek. Tekom projekta smo odprli spletno stran, ki ponuja informacije vsem tistim, ki želijo izvedeti kaj več o tem kaj se dogaja na tem področju v Sloveniji in tujini. Organizatorji lahko najdejo kakšen ukrep in aktivnost, i jih spodbudi in navdahne.
Definicijo trajnostnega športnega dogodka lahko potegnemo iz definicije trajnostnega razvoja, se pravi, da je trajnostni športni dogodek tak, ki zadovoljuje potrebe vseh tistih, ki dogodek ustvarjajo – organizatorji, sponzorji, dobavitelji, lokalne skupnosti, tekmovalci, gledalci, družba na sploh – na tak način da ne bi ogrozili potreb prihodnjih generacij. Trajnostni športni dogodek spaja v ravnovesje vse tri elemente, okoljske, družbene in gospodarske ter tako prispeva k mnogoterim koristim za okolje.
Tu je tudi korist za organizatorje, ki se odločijo za to pot. Ne samo v smislu prihrankov, lahko je tudi večja podpora javnosti, tu so nove sponzorske priložnosti, črpanje evropskih sredstev, nova partnerstva, predvsem pa koristi za celotno lokalno skupnost, kar je na slovenskem področju lahko kar cela Slovenija.
S projektom Čista zmaga delujemo z organizatorji tako da jih spodbujamo, svetujemo, hodimo z njimi po poti trajnostnega udejstvovanja in tako smo se znašli kot svetovalci svetovnega pokala v skokih v Planici. Ta dogodek nam je zanimiv, ker je zaradi svoje lege močno vpet v naravno okolje, leži na rabu Triglavskega narodnega parka, glede na velikost pa ima ogromen potencial, da vpliva na družbo in okolje v katerem se nahaja. Planica je tako sprejela odgovornost da vrne nazaj k skupnosti v obliki gospodarske in družbene odgovornosti in medgeneracijske solidarnosti. V organizacijskem komiteju so se odločili za projekt, ki bo deloval na daljši rok po principu stalnega izboljševanja, to je tek na dolge proge. Ne moremo pričakovati, da bodo iz danes na jutri to postal trajnosten športni dogodek, to je postopek, proces.
Iz našega vidika obstajajo štirje glavni izzivi v Sloveniji, ki bi jih izpostavila. Prvi je mobilnost, saj je Slovenija v vrhu držav po številu avtomobilov na prebivalca. Glede na to, da je javni prevoz slabo razvit je to hendikep za organizatorje. Drugi izziv je prehranska samooskrba in ekološko kmetijstvo, ki je v Sloveniji na nizkem nivoju. Tu je še ravnanje z odpadki, ki je eden največjih problemov varstva okolja v Sloveniji in potem še vključevanje lokalnih skupnosti in lokalnega gospodarstva. To so tudi štiri področja, ki jih Planica naslavlja z viziji naslednjih petih let ali več.
Naslednji pomemben vidik je mobilizacijski to je moč športnih dogodkov. Vsi, ki so v verigi organizacije in tisti, ki pridemo tja, vidimo trajnostne prakse, jih izkusimo in potem prenesemo v lastno delovanje. Trajnostni pristop ni samo pomemben napredek v športni industriji ampak močan komunikacijski kanal.
Vprašanje je ali bomo prepoznali te koristi, te razvojne priložnosti, ki jih ponuja trajnostna organizacija, ali pa bodo športni dogodki še temeljili na neki energijski neučinkovitosti, snovni potratnosti in na velikim negativnim okoljskim in družbenim vtisom. Ali bomo prepoznali razvojne priložnosti tudi na tem področju in usmerili razvoj na pametno, trajnostno, vključujočo rast, kot pravi evropska strategija 2020. Naj bo razvoj organizacije športnih dogodkov osmišljen z neko vizijo višje kakovosti življenja.
Zakaj se je Franci Petek odločil za sodelovanje pri projektu
Ni mi bilo težko, nisem veliko razmišljal o povabilu, da se priključim tej akciji. To mi je nekako ves čas zelo blizu. Tak način razmišljanja imam že od strokovnega dela geografa, s takimi razmišljanji pa sem se velikokrat srečal tudi na potovanjih v vlogi športnika in drugih vlogah. Na prireditvah se je lahko očitno videlo kako družba pristopa k temu. Zelo spodbudno je bilo, da so ljudje v Planici s katerimi se tesno poznamo, pristopili k tej pobudi. Če največja športna prireditev pristopi k temu je to močno sporočilo in izziv vsem drugim organizatorjem. V čast in veselje mi je biti zraven, temu bom vedno z veseljem rekel besedo podpore.
Primož Finžgar o pristopu k projektu in letošnjih glavnih poudarkih akcije
Ko smo dobili pobudo Umanotere smo si vzeli čas, da smo razmislili sli pristopiti, pa ne zato, ker nebi verjeli v to ali dojeli, da je to pametno in potrebno, ampak predvsem zato, da potem tudi pravilno izvajamo. V planiški projekt je vključenih mnogo ljudi in pomembno je, da vsi ta projekt vzamejo za svojega, samo tako lahko projekt uspešno realiziramo. Dejstvo je, da smo nekatere elemente trajnostnega razvoja že izvajali, a to je bilo spontano. S tem, ko smo priključili projektu se zavedamo, da je to treba narediti organizirano in dolgoročno. Taka prireditev se zgodi enkrat na leto, tako da imamo tudi možnost izboljšav enkrat na leto. Moraš se odločiti za ukrepe, za katere veš, da jih lahko realiziraš, ne pa da govoriš eno, delaš pa drugo. Moraš imeti elemente meritev, da nekaj dokažeš sebi, da vidiš, da si dobro delal, pa tudi da je nekaj vidno na ven v okolju.
Imamo tri sklope trajnostnega razvoja. Prvi je mobilnost. V okviru te smo v letošnjem letu začeli s pobudo imenovano Z vlakom v Planico. Organizirana sta dva vlaka, ki v soboto in nedeljo potujeta iz Ljubljane. Ta projekt izvajamo skupaj s Slovenskimi železnicami in verjamem, da bomo dosegli, da bo nekaj sto ljudi prišlo z vlakom do Jesenic in potem z avtobusom v Planico. Poleg trajnostnega vidika gre pri tem na nek način tudi za vzgojo gledalcev za čas, ko bo v Planici nov nordijski center, ko se bo infrastruktura spremenila in bo na voljo manj parkirnih mest. Danes moramo začeti gledati na to, da bodo ljudje prišli v Planico na drugačen način. Verjamem, da bomo stvar izpeljali tako, da bodo tisti, ki bodo prišli z vlakom s storitvijo zadovoljni in da bo investicija za prihodnost.
Drugo področje je tradicija oziroma dediščina, vpetost v okolje. Z Zavarovalnico Triglav že mnogo let izvajamo projekt otroci v Planici. Že 30 let vzgajamo mladino o tem, kako na pravi način pristopiti k športu in športnim dogodkom. V ta sklop spada tudi organizacija športnih dni, že dve leti namreč dajemo šolam na voljo infrastrukturo in opremo. Otroci, ki nimajo denarja ali volje za ukvarjanje z zimskimi aktivnostmi smo ponudili prostor in opremo, da lahko začnejo z nordijskimi športi; tekom, skoki in tudi drugimi aktivnostmi na snegu.
Tretje področje pa je seveda okolje, oziroma vpliv dogodka nanj. Že nekaj let se poglabljamo v problem smeti, ki nastanejo na prireditvi. Ukvarjamo se že s kavcijo za embalažo za pijače s čimer dejansko zmanjšujemo količino odpadkov. Letos želimo na tem področju uveljaviti ločeno zbiranje odpadkov, najprej pa moramo ljudem seveda dati to možnost. Angažirali bomo prostovoljce, ki bodo na prizorišču spodbujali obiskovalce da to počno. Poleg tega bomo z vrečkami ponudili tudi možnost, da ljudje smeti tako kot v hribih nesejo s seboj domov.
